Fotoreportaža Toma Križnarja

28. junij 2014; Tomo Križnar se po dveh mesecih in pol vrača v Slovenijo, z novimi brazgotinami v srcu, ki so jih orali pogledi na trume beguncev - med njimi matere s komaj rojenimi otroki v naročju, katerih solze ob grmenju eksplozij meglijo njihove poglede na svet v katerega so pravkar vstopili; pogledi na onemogle vendar dostojanstvene starce pod krošnjami dreves, ki ne glede na vsakodnevno preletavanje bombnikov nad kočami in čisto blizu njihovih glavter stalnim odmetavanjem bomb neustrašno in ponosno bedijo nad kostmi svojih prednikov, ki so jim z življenjsko pristnostjo, preprostostjo, skromnostjo in voljo do življenja poklonili doto, ki si je v velikih supermarketih tudi najbogatejši ne morejo kupiti; stiski drobnih ročic, ki ne sprašujejo po mobilnem telefonu, niti po starem »pošvedranem« čevlju, da se v njihove podplate ne bi zabadali trni akacije, ne; pa tudine po koščku čokolade - brazgotina se poglablja, ko se zaveš, kako pristni in polni upanja so stiski majhnih, nežnih ročic in zapeče, ko njihove male lastnike vprašaš, s čim bi jih lahko razveselil, pa ne rečejo nič, samo njihovi pogledi se žalostno povzpnejo v nebo, nato pa kot, da bi vedeli, da jih marsikdo, ki nosi belo kožo ne more razumeti oprezajoč za letali stečejo za svojimi kozami, ki jih je potrebno dobro nahraniti, vsaj njih, če že sami v času deževne dobe nimajo kaj dati v usta… opla, se opravičujem, malo me je zaneslo k pisanju, Tomo vam bo znal doživeto veliko bolje prenesti do vaših duš, saj je zdaj vNubskih gorah še veliko huje kot je bilo, vrača se utrujen, še močneje je občutil podlost zgodovine in še globlje se je soočal z absolutno praznino modernega »civiliziranega« sveta.
Do njegovega prihoda pa le njegov citat: »Toliko nas še nikoli niso bombardirali. Vsak dan bobni od jutra do poznega popoldneva. V zadnjih tednih več kot 600 bomb in raket kar pomeni, da se je Bashir odločil za dokončno rešitev nubskega vprašanja.« In nekaj fotografij, ki nam jih je kot zabeležene utrinke zgodovine poslal prav danes.Srečno Tomo!
Bojana Pivk

Med snemanjem z letečo kamero v Nubskih gorah. Tabala, junij 2014	Med snemanjem smo z nubskimi prostovoljci uporabili Phantom 2 Vision	Tradicionalno orožje, s katerim so Nube sovražniku znali spretno iztakniti oko - in leteča kamera v rokah prostovoljca
Sončni zahod in konec napornega snemanja z letečo kamero v gorah nad vasjo Tadoro, koder je v 60 letih fotografirala Nube Leni Riefenstahl	Množica med ogledom dokumentarnega filma Oči in ušesa boga - video nadzor Sudana (Maja Weiss&Tomo Križnar, 2012)	Značilno domovanje v pokrajini Buram
Notranjost značilne hiše v Buramu. Pogled skozi vhod	Nubska žena danes. Vas Abululela. Junij 2014	Nube so korenine in semena človeštva
Kdo želi smrt tega dekleta	Najbolj nastradajo starci	Nubske žene med kopanjem lisičje luknje v katere se skrivajo pred bombniki in MiGi
Ruševine, ki so ostale po bombardiranjih vasi Rekha	Nubski grob v vasi Tesori	Vsi smo pod orožjem
Bo obama pomagal	Najbolj nedolžne žrtve	Kam zdaj
Naslednji dan naslednja bomba. Rekha 16. junija 2014	Dovolj mamo