Poročilo o sestanku Suleimana Jamousa na Centeru za humanitarni dialog v Ženevi

11. junija 2010 so se v Ženevi začela pogajanja za dostop humanitarne pomoči v tiste predele Darfurja, ki so bila do sedaj zaradi napadov na humanitarne delavce za kakršnokoli človekoljubno aktivnost prenevarna.

Pogajanja z nevladno organizacijo Center za humanitarni dialog (Center for Humanitarian Dialog) naj bi se po dogovoru z 19. maja na sedežu Organizacije v Ženevi udeležil le Suleiman Jamous in to zato, da s Centrom oblikuje listo predstavnikov ostalih frakcij upornikov, vendar so bili prisotni tudi že predstavniki sudanske vlade, kar pomeni, da so se pogajanja že začela.

Jamous je vztrajal, da na pogajanjih s sudansko vlado v organizaciji Centra ne sme biti predstavnikov tistih darfurskih frakcij upornikov, ki so bila ustvarjena zato, da bi razdelila upornike in je prepričan, da so jih formirali vladni organi sami.

Se je pa zavzel, da morajo biti na pogajanjih tudi predstavniki upornikov iz Jebel Marre, torej Furi, ki so najbolj staroselski in večinski prebivalci Darfurja (Dar Fur pomeni "domovina Furov"). Furi najbolj nastradajo v vojni za vodo na kateri živijo v vulkanskih gorah Jebel Marre (gore so največji rezervoar pitne vode med Nilom in Nigrom). Furi so največ izgubili v vojni za vodo med lokalnimi plemeni in vojni za nafto med svetovnimi silami. Furi niso deležni nobene medijske pozornosti. Naš dokumentarni film Dar Fur - Vojna za vodo je prvi, ki je predstavil vzroke vojne in tudi nakazal, kaj je treba storiti za rešitev ...

Pogajanja, ki zaenkrat ne bodo politična, ampak izključno namenjena zaščiti humanitarnih delavcev, se bodo nadaljevala tretji teden julija. Obstaja pa možnost, da bodo prerasla v pogajanja za politično rešitev krize (beri: največje humanitarne katastrofe na Zemlji), zdaj ko so druga za drugo propadle vse dosedanje iniciative, na primer v Čadu, Libiji, Eritreji in zadnja v Katarju konec maja. Pogajanja v nevtralni Evropi, kjer organizatorji lažje ostanejo nevtralni in je igralce težje podkupiti, je točno to, za kar se je leta 2006 zavzemal takratni slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek, a so ga žal vsi pomembni svetovni akterji ignorirali.

Tomo Križnar, 12. junij 2010